Lani je bruto obseg oglaševalskega kolača znašal 1,3 milijarde evrov, kar je za 4 odstotke več kot leta 2022.
Leto, ki je za nami, je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodno leto dialoga kot jamstva miru in mednarodno leto prosa, vlada Republike Slovenije pa za leto Karla Destovnika – Kajuha v poklon pesnikovi ustvarjalnosti. Osrednji kulturni dogodek leta, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Bili smo priča kultnemu filmskemu fenomenu Barbenheimer, ki je predstavljal hkratno predvajanje dveh filmskih hitov domišljijsko komedijo Barbie in epski biografski triler o fiziku Oppenheimerju. Družbeno omrežje twitter je po novem lastniku dobilo še novo ime – X. Naša soseda Hrvaška je postala članica schengenskega območja in pričela uporabljati euro kot uradno valuto. Velik uspeh je dosegla tudi slovenska diplomacija, saj je bila Slovenija izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov za obdobje 2024–2025.
Oddahnili smo si od nevarnosti, ki nam je grozila tri leta, pandemije covid-19-, saj je svetovna zdravstvena organizacija objavila, da covid-19 ni več globalna zdravstvena nevarnost. Področje umetna inteligence je doseglo velik napredek, kar ponuja priložnosti za podjetja in posameznike, da jo izkoristijo za inovacije in rast. Pri tem pa se seveda porajajo številni izzivi in ovire od pristranskih in nepopolnih podatkov, ki vodijo v netočne ter nezanesljive rezultate do vprašanja zasebnosti podatkov, intelektualne lastnine in spoštovanja etičnih načel. Ko je kazalo, da bo največji izziv lanskega leta kako uresničiti polni potencial, ki ga nudi umetna inteligenca, ter hkrati obvladati tveganja povezana s podatki, varnostjo, regulative in etiko, smo se soočili z nevarnostmi na drugih področjih.
Vojna v Ukrajini se ni končala, pojavil se je nov Izraelsko-palestinski konflikt, ki je privedel do vojne. Evropska centralna banka (ECB) je zaradi pritiska inflacije dvignila depozitno obrestno mero v evro območju na 4 %, najvišjo raven od uvedbe evra. Svojo rušilno moč nam je ponovno pokazala narava, saj so Slovenijo prizadele katastrofalne poplave, kar je najhujša naravna nesreča v zgodovini samostojne Slovenije. Zato ni nič čudnega, da je beseda leta ujma, Delova osebnost leta pa Romana Lesjak županja Črne na Koroškem, enega izmed krajev, kjer so zaradi poplav utrpeli največ škode. To je ime, ki je po mnenju uredništva in bralcev Dela najbolj zaznamovalo preteklo leto. Kot so navedli v uredništvu Dela je postala eden od obrazov lanskih poplav, hkrati pa tudi simbol upanja, trdoživosti in poguma. Slovenci smo znani po svoji solidarnosti in pripravljenosti pomagati ljudem v nesrečah, zato ne preseneča, da je kretnja leta 2023 solidarnost. Ponovno smo se množično odzvali na različne dobrodelne akcije in dogodke, katerih izkupiček je šel žrtvam poplav. Med najbolj odmevnimi so vsekakor bili nogometni spektakel Zvezde nogometa za žrtve poplav, radijski dobrodelni maraton za pomoč žrtvam poplav Eno srce ena Slovenija v organizaciji Radia 1, Skupaj za Slovenijo dobrodelni dan na RTV Slovenija, vlada je razglasila dan solidarnosti – dela prost dan za namen nudenja pomoči prizadetim v poplavah, pomoč so ponudila številna podjetja, športne organizacije in znani športniki.
ŠPORTNIKI TUDI LANI RAZVESELJEVALI
Ti pa nas niso razveseljevali samo s svojo dobrodelnostjo, temveč, kot vsako leto, tudi s športnimi dosežki. V začetku leta je Planica gostila enega največjih, športnih dogodkov v zgodovini samostojne Slovenije Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Pričakovanja so bila velika, na koncu pa kar dober izkupiček: dve zlati kolajni – naslov svetovnega prvaka Timija Zajca in zmaga na ekipni moški preizkušnji ter bron na mešani ekipni tekmi. Kljub odličnim rezultatom naših skakalcev, pa je grenak priokus na sam dogodek pustil manj kot polovični obisk od pričakovanega. Da so pričakovanja zelo visoka, se znova in znova dokazuje v razočaranju, ko našim ekipnim športnikom ne uspe doseči najvišjih mest. Tako se načrti niso izšli slovenskim košarkarjem, ki so se udeležili svetovnega prvenstva. Cilj je bil medalja, a so se na koncu morali sprijazniti s sedmim mestom, s čimer so izenačili svojo najboljšo uvrstitev na mundialih. Rahlo grenak priokus je imela tudi odbojkarska reprezentanca, ki se jim je zlato obličje na evropskem prvenstvu ponovno izmuznilo, tako da so domov odnesli bronasto medaljo. O načrtih se jim nato ni izšlo niti v kvalifikacijah za nastop na olimpijskih igrah, za kar se bodo morali še boriti. Za enega večjih presenečenj v športu so poskrbeli nogometaši, ki so se po 14 letih ponovno uvrstili na evropsko prvenstvo, katero se bo dogajalo v naši bližini. Kako pomemben je nogomet, pove tudi dejstvo, da je selektor izbrane vrste Matjaž Kek prejel posebno priznanje Delove osebnosti leta, v polnem zamahu pa je tudi evforija med navijači.
Veselje so nam pripravili tudi ostali športniki, ki že nekaj let polnijo lestvice najuspešnejših v svojih panogah. Kolesarski as Primož Roglič je privozil zmago na dirki po Italiji, kjer je v zadnji vožnji na čas na Svete Višarje ob podpori številnih slovenskih navijačev poskrbel za pravo dramo s sneto verigo. As nad asi, vsaj kar se kolesarstva tiče, pa je Tadej Pogačar, ki je že tretje zaporedno leto končal na vrhu Lestvice UC in drugič postal športnik leta po izboru Društva športnih novinarjev. Ena največjih slovenskih športnic in ambasadork naše države v zadnjih letih Janja Garnbret je bila na svetovnem prvenstvu dvakrat zlata in enkrat srebrna in tako še povečala svojo zbirko medalj ter dobila četrti naziv športnice leta 2023. Seveda ne smemo pozabiti še kanuista Benjamin Savška, ki je zmagal na svetovnem prvenstvu, atleta Kristjana Čeh, svetovnega podprvaka v metu diska, super zveznika Luko Dončiča, ki s preseganjem novih in novih mejnikov navdušuje množice ljubiteljev košarke po vsem svetu.
PO RASTI NE ODSTOPAMO OD DRUGIH TRGOV
Koliko veselja nam prinaša oglaševalska bera na slovenskem trgu, pa povedo podatki Mediana IBO. Raziskava meri bruto vrednost oglaševanja, katera temelji na vseh evidentiranih oglasih in cenah iz uradnih cenikov pri čemer se ne upoštevajo popusti, posebni kupoprodajni pogoji, ki temeljijo na doseženih občinstvih ali brezplačne objave. V lanskem letu je bruto obseg oglaševalskega kolača znašal 1,3 milijarde evrov. Gre torej za bruto vrednost, kar pomeni, da so vrednosti pretirane. Kljub temu so iz leta v leto primerljive ter pokažejo razmerja med mediji in oglaševalci. Glede na leto prej tako govorimo o 4 odstotnem povečanju bruto vrednosti oglaševanja v Sloveniji.
To pa je tudi številka, katero je sredi lanskega leta objavil WARC, saj so z zbiranjem podatkov po vsem svetu napovedali, da se bodo oglaševalske naložbe po svetu v letu 2024 povečale za 4,4 odstotka. Na prvo žogo torej ne odstopamo od ostalih trgov, vendar podroben vpogled v bruto vrednost oglaševanja, kaže specifike slovenskega oglaševalskega trga.
TELEVIZIJA IMA KAR 85-ODSTOTNI DELEŽ; OSTALI MEDIJI DALEČ ZAOSTAJAJO
V oglaševalskem kolaču še vedno močno dominira televizija s 85 odstotnim deležem, tisk predstavlja 5 odstotkov, slovenski digitalni mediji, zunanje oglaševanje in radio po 3 odstotke, pri čemer je potrebno poudariti, da v analizo niso zajeti vsi digitalni mediji in vsi radiji. Z mesecem marcem smo v okviru projekta Mediana IBO pričeli spremljati ciljano TV-oglaševanje. Gre za oglaševanje na podlagi podatkov, kar pomeni, da se oglasi predvajajo samo tistemu televizijskemu občinstvu, ki ustreza določenim demografskim, geografskim ali vedenjskim značilnostim in tako na ta način tekmuje z digitalnimi okolji. Pri tem ne gre za klasično TV oglaševanje in niti ne za digitalno (spletno) oglaševanje.
TELEVIZIJA DOBRA MILIJARDA EVROV (BRUTO)
V letu 2023 smo v okviru projekta Mediana IBO merili 40 televizijskih programov. Glede na leto prej beležimo višje število predvajanih oglasov in sekund. Na vseh programih skupaj se je tako predvajalo 5.796.501 objav oglasnih sporočil, kar v povprečju pomeni 15.881 oglasov na dan. Ali povedano drugače, na vseh programih skupaj se je predvajalo več kot 100 milijonov oglasnih sekund kar pomeni, da bi vse oglase skupaj lahko gledali kar 79 ur na dan. V primerjavi z letom 2022 to pomeni 1.970 objav in za 8 ur več oglasov na dan. Pri tem so izključene vse interne objave oz. promocije lastnih programov.
Če objave in oglasne sekunde ovrednotimo po cenah iz uradnih cenikov, dobimo bruto vrednost oglaševanja na televiziji v vrednosti dobro milijardo evrov, kar je za 4 odstotke več glede na leto prej. Med spremljanimi tv programi je glede na bruto vrednost oglaševanja na vrhu lestvice Pop tv, kjer med drugim predvajajo oddaje lokalne produkcije, ki so že nekaj leta med najbolj gledanimi vsebinami. Sledijo Planet tv, ki prav tako stavi na resničnostne šove, kvize in ostale razvedrilne oddaje, Kanal A, kjer v programu krepijo športno ponudbo in prvi program javne televizije, na kateri so po vseh pretresih in stavkah v lanskem letu dobili novo upravo. Peterico oglaševalsko najmočnejših televizijskih programov zaključuje Kino, ki je v lasti medijske hiše Pro Plus, kjer so prav tako dobil novo vodstvo. Vodenje največje medijske hiše je prevzela Stella Litou, ki je hkrati tudi direktorica CME Adria in medijske hiše RTL Hrvaška. Spremembe se niso dogajale samo na javni televiziji in medijski hiši Pro Plus. Družba The Walt Disney Company je s 1. oktobrom v Sloveniji Fox preimenovala v Star Channel. Nova vizualna podoba je z zvezdniško preobrazbo na programih Star, Star Crime, Star Life in Star Movie prinesla priljubljene serije in vznemirljive nove naslove.
Povišanja bruto vrednosti oglaševanja beležimo predvsem na programih, ki imajo v svojih programskih shemah pretežno oddaje namenjene otrokom in mladostnikom ter športne prenose.
Glede na bruto vrednost, katera upošteva vse objave, ki so se predvajale na televiziji in so jih imeli gledalci možnost videti, ne glede na poslovni dogovor med oglaševalci, televizijo in medijsko agencijo, so največji televizijski oglaševalci ponovno isti trije trgovci, ki so ta mesta zasedli že leta 2022; Spar Slovenija, Mercator in Lidl Slovenija, sledijo Henkel Slovenija, Ferrero, Hofer, Telekom Slovenije, Telemach, A1 Slovenije in Engrotuš. Pri trženju oglasnih terminov na televiziji pa bolj kot cene iz uradnih cenikov, prodajajo GRP-ji in paketne cene. Zato smo pogledali največje oglaševalce glede dosežnih GRP-jev. Da bodo podatki bolj primerljivi, smo upoštevali Eq GRP-je. Tudi po tem kriteriju dobimo iste oglaševalce, le vrstni red je nekoliko drugačen. Ponovno lahko zaključimo, da je slika podobna tisti izpred zadnjih let. V katerikoli valuti prikazujemo največje in najmočnejše v televizijskem oglaševanju, dobimo iste igralce.
TREND PADANJA BRUTO VREDNOSTI OGLAŠEVANJA V TISKANIH MEDIJIH SE USTAVLJA
Skupna bruto vrednost oglaševanja v tisku znaša 71 milijonov evrov oz. 66 milijonov evrov, brez upoštevanja internega oglaševanja, kar je v enakem obsegu, kot leta 2022. Po treh letih se je trend padanja bruto vrednosti oglaševanja ustavil.
Tudi v tisku lahko podobno kot pri televiziji, obseg oglaševanja prikažemo še v drugih valutah. Ena so kvadratni metri, kar pomeni, da bi lahko z vsemi oglasi, ki so bili objavljeni v tisku v lanskem letu, prekrili parcelo v velikosti 1.398 kvadratnih metrov, Druga enota je število objav in sicer jih je bilo v vseh spremljanih tiskanih medijih 47.344 oziroma 130 objav na dan. Glede na leto prej imamo 26 kvadratnih metrov oglasov več in 7 objav na dan manj. Iz česar lahko zaključimo, da smo v lanskem letu beležili več oglasov z večjim formatom. Kljub temu so pred tiskanimi mediji še vedno negotovi časi, na kar se odzivajo z digitalizacijo ter vsebinami na različnih platformah in z vključevanjem umetne inteligence v procese dela. Hkrati iščejo nove priložnosti za oglaševalce kot so ustvarjanje podkastov in prirejanje poslovnih dogodkov.
Tiskani mediji so še vedno zanimivi za trgovce, finančni sektor in farmacevte. Največji oglaševalci po bruto vrednosti so Mercator, Zavarovalnica Triglav, spletna trgovina Starpoint, Biostil, ki proizvaja in trži prehranska dopolnila, kozmetiko ter čaje, Turistično društvo Ankaran, I-Vent nekdanji Lunos prezračevalni sistemi, ki je v lanskem letu dobil novega lastnika, Generali zavarovalnica, KMAG zastopnik korporacije Kia Motors, stomatološka ordinacija Ortoimplant Dental Spa iz Zagreba in Istrabenz turizem z oglaševanjem hotelske verige LifeClass Hotels & Spa Portorož.
Tiskane medije delimo na dnevne časnike, revijalni tisk, časopise, tematske priloge v dnevnikih in vloženke. V bruto oglaševalskem kolaču tiskanih medijev predstavljajo dnevniki 38 odstotkov, revije slabo tretjino, sledijo časopisi s 16 odstotki, tematske priloge, ki jih vodimo ločeno od dnevnikov predstavljajo 14 odstotkov, manj kot odstotek predstavljajo vloženke priložene v tiskanih medijih, katere prav tako spremljamo kot samostojno vrsto medija.
SPLETNIM PORTALOM MALCE MANJ OGLAŠEVALSKEGA DENARJA
V Sloveniji še vedno nimamo natančnega podatka o tem kolikšen odstotek oglaševalskega denarja se nameni v digitalne medije. Niti v bruto vrednosti. Na Mediani sicer zbiramo podatke o oglaševanju na internetu, vendar so v raziskavo zajete samo domače spletne strani in ne tuje, kot so Google, Facebook, Gmail, YouTube itd. kjer pa naj bi bil obseg oglaševanja ravno največji.
Bruto vrednost oglaševanja na spletnih straneh, ki so vključene v Mediano IBO, znaša slabih 42 milijonov evrov kar je za malenkost manj glede na leto prej. Med medijskimi hišami, ki imajo v lasti spremljane spletne strani, smo najvišjo rast bruto vrednosti oglaševanja zasledili pri multimedijski založbi Adria Media Ljubljana, predvsem na račun spletnega mesta metropolitan.si, na katerem si lahko bralci preberejo vse o aktualno družbenem dogajanju in vsebinah s področja življenjskega sloga.
Med merjenimi portali so na prvih mestih, ki skupaj predstavljajo kar 87 odstotkov bruto vrednosti spletnega kolača, 24ur.com, siol.net, žurnal24.si, delo.si, bolha.com, finance.si, rtvslo.si, vecer.com in metropolitan.si.
Oglaševalci, ki glede na bruto vrednost največ investirajo v ta medij so Telekom Slovenije, Spar Slovenija, Mercator, A1 Slovenija, Zavarovalnica Triglav, Petrol, Telemach, H&M Samsung Electronics in Loterija Slovenije.
BRUTO VREDNOST RADIJSKEGA OGLAŠEVANJA PORASLA ZA 3 ODSTOTKE
V okviru projekta Mediana IBO spremljamo šest radijskih postaj, ki so med najbolj poslušanimi na nacionalnem nivoju Radio 1, Radio Aktual, Radio Antena, Radio Center, Radio Prvi in Val 202. Bruto vrednost oglaševanja na teh šestih postajah znaša slabih 39 milijonov evrov, kar je 3 odstotke več, kot leto prej. Oglaševanje na radiu lahko tudi prikažemo v drugi valuti in sicer v oglasnih sekundah. Skupaj je bilo predvajanih 9. 513.902 oglasnih sekund kar pomeni, da bi vse oglase skupaj lahko poslušali 7 ur ali povprečno 1.765 oglasov na dan.
Številke bi bile seveda višje, če bi bili vključeni tudi ostali komercialni radiji in postaje z regionalno ter lokalno pokritostjo. Na slovenskem trgu je delujočih preko 50 radijskih postaj, brez spletnih radijev. V začetku lanskega letu je v okviru radijske mreže Infonet prenehal z oddajanjem Radio 2, nadomestil, ga je Radio 1 80-a. Ni pa to edina novost na radijskem trgu. V Mariboru je pričela oddajati nova radijska postaja, imenovana Toti radio, ki je močno premešala poslušnost na štajerskem. Na nov radio se je iz Radia City prestavilo kar nekaj znanih glasov in eden najbolj poslušanih programov Reporter Milan.
Največji oglaševalci na šestih spremljanih radijskih postajah so Porsche Slovenija, Mercator, Harvey Norman, Lidl Slovenija, Petrol, Wallis motor pooblaščeni trgovec in serviser vozil BMW, MINI in Land Rover, farmacevtska podjetja in trgovci Farmedica, Krka, Sanofarm in trgovina Obi.
ZUNANJEMU OGLAŠEVANJU 10 ODSTOTKOV VEČ
Skupna bruto vrednost oglaševanja na zunanjih površinah znaša skoraj 45 milijonov evrov, kar je za dobro desetino višja bruto vrednost, kot leto prej.
Največji oglaševalci na tem mediju so Hofer, McDonald’s, oba sta prejela nagrado Outstanding katero pod okriljem pobudnika in organizatorja tekmovanja za najbolj izstopajoče dosežke v zunanjem oglaševanju, podeljuje Europlakat. Sledijo Porsche Slovenija, Spar Slovenija, ki je prav tako dobitnik nagrade Outstanding, A1 Slovenija, Mercator, Obi, Pivovarna Laško Union, trgovina Verudela z oglaševanjem italijanskih modnih znamk spodnjega perila in kopalk Calzedonia, Intimissimi in Tezenis, ter na robu deseterice Telekom Slovenije.
TUDI FINIM OGLASOM GRE FINO
V oglaševalski kolač je vključeno še oglaševanje, ki ga trži podjetje Fini oglasi. Tovrstnega oglaševanja so se v lanskem letu posluževali Nova ljubljanska banka, zavarovalnici Vzajemna in Triglav, Hisense, ECE energetska družba, telekomunikacijska operaterja T2 in A1 Slovenija, Pivovarna Laško Union ter The Walt Disney Company z oglaševanje televizijskega programa Star.
ZA CILJANO TV-OGLAŠEVANJE NAJVEČ NAMENJA UNILEVER
Kot je bilo že uvodoma omenjeno, smo v lanskem letu pričeli spremljati tudi ciljano tv oglaševanje, torej tisto, ki je predvajano samo televizijskemu občinstvu, ki ustreza določenim demografskim, geografskim ali vedenjskim značilnostim. Glede na bruto vrednost so največji oglaševalci Unilever z oglaševanjem izdelkov Knorr ter moških deodorantov Axe, Telekom Slovenije, Renault Nissan Slovenija predvsem z modelom Renault Austral, energijska pijača Red Bull, toplotne črpalke Kronoterm, Porsche Slovenije, Bauhaus, Arag zavarovanje pravne zaščite, banka Sparkasse in Nogometna zveza Slovenije.
NAJVEČJI OGLAŠEVALCI SO TRGOVCI
Ponovni vpogled v napovedi rezultatov, katere je pripravil WARC, kaže, da bodo najhitreje rastoči sektorji finance, tehnologija, elektronika, farmacija in zdravstvo. V Sloveniji so to sicer oglaševalsko močne panoge, vendar še vedno kar petino bruto vrednosti oglaševalskega kolača zavzema trgovski sektor. Peterica največjih glede na bruto vrednost oglaševanja Spar Slovenija, Mercator, Lidl Slovenija, Hofer in Engrotuš, predstavlja več kot 60 odstotkov trgovskega oglaševalskega kolača.
Verjetno je bila v trgovski panogi najbolj odmevna novica, da je Mercator, ki je v lasti hrvaške skupina Fortenova, podpisal pogodbo o nakupu Engrotuša, v skladu s katero prevzema njegov malo in veleprodajni segment, brez Tuš drogerij. Pri tem je stekel tudi postopek za pridobitev soglasja Agencije RS za varstvo konkurence. Ali ga bo le-ta izdala, se bo kmalu pokazalo. So pa v Tušu obeležili 20 let programa zvestobe Tuš klub in ob tej priložnosti svojim članom ponudili ekskluzivne kocke Tuš Bricks – pomanjšano verzijo čisto prave trgovine Tuš, ki jo lahko otroci sestavijo iz kock. Pri tem so z oglaševalsko kampanjo »Tuš Bricks: Prepusti se zabavi, svoj Tuš sestavi« ciljali na najmlajše in njihove skrbnike.
Z gradnjo svoje soseske je v prednovoletnem času nadaljeval tudi Mercator in v kampanji pozival, da naj prazniki ne bodo le v družinskem krogu, ampak naj povežejo celotno sosesko. Zasnovali so drugo sezono največjega plesnega natečaja Akademijo M TikTok Dance Vol. 2, s katero se približujejo mladim preko športna in platforme Tik Tok. V trgovine so vrnili projekt »Bele embalaže«, ki se je uvrstil med finaliste za Effie nagrado.
Za Spar Slovenija je oglaševalsko zelo pestro leto. Skupaj s partnerjema, Skupino Formitas in medijsko hišo Pro Plus, so že osmo leto zapored nadaljevali s projektom Startaj Slovenija, tokrat na temo podeželja, kjer so priložnost dobili uspešni pridelovalci, ki sledijo trendu samooskrbe in trajnostnemu razvoju. Z novo komunikacijsko platformo »Ja, itak« so začeli nagovarjati k pogostejšemu odločanju za nakup izdelkov njihovih lastnih blagovnih znamk s pozivom: »Preklopite na naše znamke«. Z imidž akcijo »Obkroženi z ljubeznijo« so opominjali na lepo plat življenja. Mladim so se poskušali približati z virtualno vplivnico Saro, ustvarjeno s pomočjo umetne inteligence, katere namen je privabiti mlade k spremljanju zanimivih in vsakdanjih življenjskih preizkušenj, nudi pa jim tudi odgovore na družbena vprašanja. Razvili so tudi prvi UI načrtovalec tedenskih jedilnikov z recepti v Sloveniji, ki je zaživel pod imenom »Jedel bi po svoje«. Da je umetna inteligenca del njihovih procesov, dokazuje še en projekt in sicer svetlobna vitrina v nakupovalnem središču Citypark, ki glasbeni okus določi glede na modni slog mimoidočih. Poslužujejo se torej novih tehnologij in svojim kupcem prinašajo še nikdar videne sodobne izkušnje.
Lidl je v začetku leta nadaljeval aktivnosti s katerimi so poudarjali, da ostajajo zvesti svoji zavezi »Preprosto več za vas« in v dokumentarni seriji gledalce v treh delih popeljali v zakulisje Lidla. Lahko smo spoznali Lidlovo ekipo, njihove lokalne dobavitelje ter trajnostne in družbeno odgovorne aktivnosti in s tem na drugačen in presenetljiv način predstavili svoja tri ključna področja delovanja. Priča smo bili tudi številnim ostalim komunikacijskim projektom. Sledilce na družbenih omrežjih so nagovoril s komunikacijo, ki vliva upanje, nagovarja k skrbi za sočloveka in v sklopu Lidlove iniciative »Ustvarimo boljši svet« v sebi nosi tudi dobrodelno noto. Predstavili so nadaljevanje ASMR-komunikacijske platforme »Tvoja izbira se začne v Lidlu«. S svežimi in kakovostnimi izdelki so otvorili sezono piknikov in to prikazali s humorno komunikacijsko akcijo, kjer so v seriji zabavnih televizijskih oglasov predstavili najrazličnejše goste, ki se znajdejo na druženjih.
Preostali trgovec, ki sodi med prvo peterico glede na bruto vrednost oglaševanja, je Hofer, ki je v lanskem letu nadaljeval kampanje »Svežina je naša kakovost« in »Hofer cena« kjer nas v televizijskih oglasih s svojimi domislicami zabava stalnica komunikacije Lado Bizovičar. S komunikacije sklada »Skupaj za fer otroštvo« še naprej stavijo na dobrodelnost, saj so ponovno s pomočjo kupcev z donacijami podpirali otroke iz programa Botrstvo ter jim pomagali spoznati, da so tudi sami sposobni spisati velike zgodbe.
TELEKOMUNIKACIJSKI OPERATERJI OGLAŠEVALSKO ŠE VEDNO MOČNI
Telekomunikacije so druga oglaševalsko najmočnejša panoga. Glede na bruto vrednost oglaševanja je na vrhu Telekom Slovenije, ki je prenovil osebnost, namen in bistvo znamke katera sedaj obljublja varnost, zanesljivost, kakovost in sporoča uporabnikom, da gredo z njimi vedno na boljše. Glavni akter v njihovi komunikaciji pa je znani slovenski igralec Sebastijan Cavazza.
Telekomu sledi Telemach, ki je v lanskem letu povečal obseg bruto vrednosti oglaševanja skoraj za tretjino. Poleg investicij v klasično oglaševanje, veliko vlagajo tudi v sponzorstvo športa. Tako so pred svetovnim prvenstvom v košarki predstavili novo komunikacijsko platformo, s katero so povezali dolgoletno športno sponzorstvo slovenske košarkarske reprezentance in predstavitev novega 5G-telefona lastne znamke. Sponzorstvo prve nogometne lige so v lanskem letu nadgradili še kot sponzorski nosilec lige EON NextGen, preoblikovane prve mladinske nogometne lige, ki ima tudi nadgrajeno medijsko podporo s prenosi tekem na Sportklubu.
Tretji ponudnik telekomunikacijskih storitev A1 Slovenija je nadaljeval s preverjenim komunikacijskim konceptom stereotipih o Slovencih, ki jih na humoren način predstavlja Jurij Zrnec. Prav tako so se humorja posluževali pri operaterju T-2, kjer so s televizijskim voditeljem Jožetom Robežnikom sporočali, da so morda najbolj prijazen telekomunikacijski operater v Sloveniji.
MED AVTOMOBILISTI PRVI PORSCHE SLOVENIJA
Za 23 odstotkov višjo bruto vrednost zasledimo znotraj avtomobilskega sektorja. Na vrhu lestvice se nahaja Porsche Slovenija, ki z oglaševanjem znamk Audi, Cupra, Seat, Škoda in VW predstavlja dobro petino med avtomobilisti. Renault Nissan Slovenija sledi s 15 odstotki v bruto oglaševalskem kolaču avtomobilov in na tretjem mestu se s 7 odstotnim deležem nahaja Hyundai avto trade. Najbolj oglaševane znamke osebnih avtomobilov so bile Renault, Škoda, Hyundai, Citroen in Peugeot. Po podatkih AMZSja se na vrhu lestvice najbolj prodajanih novih osebnih avtomobilov nahajajo znamke Volkswagen, Škoda, Renault, Toyota in Kia. Iz podatkov lahko razberemo, da je Volkswagen investiral v oglaševanje 803 evre bruto na eno novo prodano vozilo, medtem ko je znesek pri Renaultu višji in sicer 2.005 evra bruto vrednosti. Številke, ki prikazujejo bruto vrednost, lahko torej gledamo tudi v kontekstu s prodajnimi podatki.
Podobno kot nekaj zadnjih let, lahko pregled lanskega leta zaključimo, da nam je to prineslo krize in naravne nesreče, hkrati pa navdihujoče zgodbe o nesebični pomoči in neverjetne dosežke tako na področju kulture kot športa. Le tega bo v letošnjem olimpijskem in za Slovence pomembnem nogometnem letu zelo veliko. Upamo lahko, da bo navijaški duh premagal vse morebitne prihajajoče krize.
Irena Setinšek
