Na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev, Mediana smo ugotavljali, kako so se v času COVID-19 epidemije spremenile nakupne navade prebivalcev Slovenije, konkretno v povezavi s živili iz Slovenije.
GRAF 1: Če primerjate svoje nakupne navade živil pred in med epidemijo, katera od spodnjih trditev najbolj velja za vas?
Kar 44 % anketirancev pravi, da svojih navad v času epidemije niso spremenili – živila slovenskega porekla so kupovali že poprej in to še vedno počno. Tem kupcem slovenskih živil se je v času epidemije pridružilo še 20 % novih, ki kupujejo več živil slovenskega porekla, kot poprej. Na drugi strani imamo nekaj več kot tretjino prebivalcev, ki jih poreklo ne zanima ne zdaj, niti jih ni zanimalo pred epidemijo. Le odstotek anketirancev pravi, da so v času epidemije začeli kupovati manj živil slovenskega porekla.
GRAF 2: Ali živila slovenskega porekla kupite tudi, če je cena živila višja od uvoženih izdelkov? Med tistimi, ki kupujejo slovenska živila
Cena za kupce slovenskih živil še vedno ostaja pomemben dejavnik, ki lahko vpliva na nakup. Skoraj dve tretjini kupcev slovenskih živil po teh posežeta le v primeru, da njihova cena ni bistveno višja od cene uvoženih izdelkov. Četrtina kupcev slovenskih živil pravi, da slovenskim živilom dajo prednost ne glede na ceno, 12 % pa jih živil slovenskega porekla ne kupi, v kolikor je cena višja od drugega primerljivega uvoženega izdelka.
GRAF 3: Kaj pa je glavni razlog, da ne posegate po živilih slovenskega porekla? Med tistimi, ki ne kupujejo živil slovenskega porekla
Morda ni presenetljivo, da je glavni razlog, zaradi katerega se kupci ne odločajo za živila slovenskega porekla, prav cena. Ta je eden ključnih faktorjev pri odločitvi za kar 83 % kupcev, ki ne posegajo po slovenskih živilih. Približno desetina jih meni, da so živila slovenskega porekla težje dostopni, 7 % pa jih poroča, da jih slabše poznajo.
Raziskavo je izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana 15. in 16. maja 2020 z metodo spletnega anketiranja (CAWI) s pomočjo Medianinega spletnega panela. V raziskavi so sodelovali 505 prebivalci Slovenije v starosti 15-75 let.
Na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev Mediana verjamemo v pomembnost obveščanja javnosti v vseh razmerah. Prav zato raziskave javnega mnenja, ki nam pokažejo trenutno sliko stanja pred prebivalstvom Slovenije, izvajamo pro-bono in paneliste za njihovo sodelovanje, trud in iskrenost še vedno nagrajujemo.