Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, smo na Inštitutu Mediana združili moči z WIN, vodilnim svetovnim združenjem za raziskovanje trga in javnega mnenja, da vam ponudimo vpogled v to, kako prebivalci Slovenije ocenjujemo svoje zdravstveno stanje in kaj nam povzroča stres. Ugotovili smo, da skoraj tretjina prebivalcev Slovenije ocenjuje, da niso zdravi, v stres jih spravljata predvsem služba in družina.
Skoraj tretjina prebivalcev Slovenije ocenjuje, da niso zdravi
Kar 32 % oziroma skoraj 700 000* ljudi zase meni, da so nezdravi. Za zdrave ali zelo zdrave pa se imata približno dva od treh polnoletnih prebivalcev Slovenije, kar je skoraj 1,5 mio* ljudi.
Preverili smo tudi, za kako zdrave se smatrajo pripadniki različnih generacij na globalnem nivoju. Za najbolj zdrave se imajo pripadniki generacije Z – svojo zdravstveno situacijo pozitivno ocenjuje polovica vprašanih. Delež tistih, ki same sebe smatrajo za zdrave ali zelo zdrave, s starostjo pada. V generaciji Y znaša 46 %, v generaciji X 43 %, v baby boomer generaciji 38 % in v tihi generaciji 30 %.
Mlajši pod stresom predvsem zaradi službe, starejši zaradi družine, petino vseh pa skrbita denar in zdravje
Prebivalce Slovenije v stres spravljata predvsem služba (35 % oz. več kot 700 000* ljudi) in družina (21 % oziroma skoraj 450 000* ljudi). Vsak deseti je zaskrbljen zaradi pomanjkanja denarja, enako velja za zdravje. Prebivalce Slovenije precej manj bremenijo spremembe v življenju (6 %), vojne po svetu (3 %), okoljske katastrofe (3 %) in nezaposlenost (3 %).
Na Mediani smo ugotavljali še, katera področja življenja predstavljajo glavni vir psiholoških obremenitev za posamezne generacije po vsem svetu. Izkazalo se je, da je za generacije X, Y in Z glavni vzrok stresa služba. Temu sledi pomanjkanje denarja, kar je kot glavni vir stresa v vseh treh generacijah navedla približno petina respondentov. Nekaj manj kot 10 % ljudi je zaskrbljenih zaradi zdravja. Baby boomerji in pripadniki tihe generacije najpogosteje kot vir stresa omenjajo družino (23 %).
V Evropi je med vsemi celinami najvišji delež tistih, ki so pod stresom zaradi svoj zdravstvene situacije (12 %), obenem pa so Evropejci najmanj zaskrbljeni zaradi težav z denarjem. Na stari celini je tovrstnih posameznikov 16 %, medtem ko v Amerikah, v Afriki in na azijsko-pacifiškem področju ta delež sega do 25 %. Na Hrvaškem in v Srbiji je takšnih, ki jih v stres spravlja dogajanje v družini, več kot v Sloveniji (približno 28 %), delovno okolje pa jih obremenjuje manj kot prebivalce Slovenije, zaradi dela je pod stresom vsak četrti.
O RAZISKAVI
Raziskava je med decembrom 2023 in januarjem 2024 potekala v 39 državah sveta. Gre za longitudinalno raziskavo, ki se v podobni obliki izvaja že od leta 2019. Skupaj je v raziskavi sodelovalo 33.866 ljudi. V Sloveniji je raziskavo preko spletnega panela izvedel Inštitut Mediana na reprezentativnem vzorcu 700 polnoletnih prebivalcev Slovenije.
* Za oceno števila prebivalcev Slovenije smo uporabili najnovejše podatke o številu prebivalcev s Statističnega urada Republike Slovenije.
