Z namenom čimbolj orisati trenutno stanje izrednih razmer, v katerih smo se znašli v Sloveniji, je Mediana v času od 24.3. do 25.3. izvedla raziskavo preko lastnega spletnega panela. Sodelovalo je 602 polnoletnih prebivalcev Slovenije, rezultati so reprezentativni za Slovenijo po spolu, starosti, regiji in izobrazbi.
Zalogo zdravil na recept in zdravil brez recepta ima dobra tretjina prebivalcev Slovenije, kar 52% pa v tem času zdravstvenih izzivov ne uporablja prehranskih dopolnil, ki bi potencialno lahko pomagale pri krepitvi imunskega sistema. Zaščitna sredstva, katera so z novim odlokom postala obvezna pri obisku zaprtih javnih prostorov ima doma 38% prebivalcev, kar 17% pa v času izvajanja raziskave ni uporabljalo zaščitnih sredstev. Lekarno obiščejo le po potrebi, še vedno pa je odstotek nakupov preko spleta nizek.
Glede na vso komunikacijo o zaščitnih ukrepih pred okužbo s korona virusom, več prebivalcev Slovenije poroča o pogostejšemu umivanju rok kot običajno, pogosteje razkužuje površine in zrači prostore. Več jih tudi spremlja vsebine o zdravju v medijih in na spletnih straneh NIJZ in Ministrstva za zdravje. Manj pa so prebivalci aktivni pri posredni skrbi za zdravje, manjši delež je pričel z rekreacijo, načeli zdrave prehrane in uživanjem prehranskih dopolnil.
Ob začetku uvedbe izrednih razmer smo spremljali poročanja medijev o praznih trgovinah. Ni presenetljivo, da je kar 84% prebivalcev Slovenije naredilo zalogo osnovnih živil. Od tega jih sicer 54% ostala živila dokupuje sproti. Le 14% prebivalcev Slovenije ni naredilo zalog živil, slednji so se odločili za sprotno kupovanje, živila jim prinesejo domači oz. jih kupijo preko spletne trgovine.
Skoraj vsi prebivalci Slovenije, ki so si naredili zalogo živil, so pri tem kupili osnovna živila, testenine, riž, moko, olje, sladkor. Tudi za nakup konzerviranih živil se je odločil visok odstotek populacije, 68%. Polovica pa je kupila tudi izdelke za osebno nego in čiščenje doma.
Mediji so v času krize podvojili svojo gledanost, saj so informativne oddaje na nacionalni televiziji in informativne oddaje komercialnih televizij dosegle še enkrat večjo gledanost v primerjavi s spremljanjem v običajnih razmerah.
Večjo spremljanost doživljajo tudi družbena omrežja, medtem ko so filmi, serije in ostale vsebine dosegle ‘le’ maksimalno polovično rast ali manj.
Razvoj izrednih razmer vpliva tudi na visoko stopnjo zaskrbljenosti prebivalcev Slovenije, saj jih kar 61% pravi da je zaskrbljenih za svoje življenje in življenje svojih bližnjih. 23% je dokaj indiferentnih, na 15% pa razmere ne vplivajo in pravijo, da niso zaskrbljeni.
Tako je tudi razumljivo, da 42% prebivalcev Slovenije ocenjuje, da se jim je življenje zaradi izrednih razmer spremenilo na slabše. 6% prebivalstva pa v vseh spremembah vidi pozitiven vpliv na njihovo življenje.
Za zaposlene se je situacija v povezavi s službo relativno malo spremenila, 38% službo opravljajo kot običajno, 25% jih dela od doma, četrtina zaposlenih pa je doma na čakanju oziroma koristijo izredni dopust.
Tisti, ki delajo od doma so postavljeni pred malo večji izziv usklajevanja službenih in domačih obveznosti. Dobra tretjina domače obveznosti izmenjuje z družinskimi člani, dobra četrtina službene obveznosti prilagodi družinskim, pri petini pa so otroci že dovolj samostojni, da lahko svoje obveznosti opravijo sami. Najmanjši delež je takih, ki službene obveznosti postavijo pred družino.
Sklenemo lahko, da prebivalci Slovenije spremljajo dogajanje v državi in upoštevajo priporočila pristojnih inštitucij za zmanjšanje okuženosti in skrbi za zdravje. Na trenutne razmere se je večina prebivalcev primerno pripravila z zalogo živil, pa tudi z zalogo zdravil. Nekaj sprememb so v svoje dnevne rutine vpeljali tisti zaposleni, ki delajo od doma, saj morajo usklajevati službene in domače obveznosti. Kljub vsemu pa je večina prebivalcev Slovenije zaskrbljenih zaradi razvoja izrednih razmer in menijo, da se je trenutno njihovo življenje poslabšalo. Le manjši del populacije vidi v vseh spremembah pozitivno konotacijo.
Naslovna fotografija: pixabay.com
