Več kot 60 % svetovnega prebivalstva je že uporabilo umetno inteligenco, pri čemer so najbolj aktivni v Indiji in na Kitajskem. Slovenija zaostaja na vseh področjih – umetno inteligenco redkeje uporabljamo, ji manj zaupamo in jo manj dojemamo kot koristno, zlasti starejše generacije izkazujejo veliko zadržanost. Največje skrbi po svetu in pri nas ostajajo povezane z lažnimi informacijami, zasebnostjo in varnostjo, kar dodatno zavira sprejemanje in uporabo umetne inteligence.
V Sloveniji umetno inteligenco vsakodnevno uporablja le 5 % prebivalcev, kar 40 % je ni uporabili še nikoli
Na svetovni ravni je umetno inteligenco že uporabilo več kot šest od desetih ljudi. Indija (93 %) in Kitajska (91 %) imata najvišjo stopnjo uporabe, medtem ko Pakistan (18 %) in Japonska (35 %) poročata o najnižji uporabi. Ljudi, ki umetno inteligenco uporabljajo vsakodnevno, je malo – takih je le 14 %. Največ takih je v Amerikah (17 %), najmanj pa v evropskih državah (11 %).
Slovenija zaostaja na vseh področjih
V Sloveniji je UI indeks 44, kar je precej nižje od svetovnega povprečja in nas uvršča na 24. mesto med 38 državami. V primerjavi z globalnim povprečjem v Sloveniji manj uporabljamo UI, ji manj zaupamo in jo manj dojemamo kot uporabno in učinkovito. Kažemo tudi manj zanimanja za UI in jo manj sprejemamo. Nekoliko manj kot ostale nas skrbijo tveganja, povezana z uporabo.
Globalni indeks UI znaša 52 točk (od 100). Splošno sprejemanje (62 točk) in uporabnost (58 točk) sta visoko ocenjena. Ljudje sprejemajo umetno inteligenco in prepoznavajo njeno vrednost, vendar se to še ne odraža v dejanski uporabi (39 točk). Še posebej jih skrbijo tveganja v povezavi z uporabo UI, nizko je tudi zaupanje umetni inteligenci.
Skrbi glede umetne inteligence: lažne informacije, zasebnost, varnost
V Sloveniji je največ (več kot tretjina) ljudi zaskrbljenih, da lahko umetna inteligenca ustvarja in širi lažne informacije. Četrtino skrbi glede digitalne delitve osebnih informacij ter da bi varnostna tveganja lahko ogrozila osebno varnost ali varnost drugih. Petina pa poroča, da jih skrbi, da bi umetna inteligenca lahko nadomestila človeška delovna mesta.
Širjenje lažnih informacij vzbuja veliko zaskrbljenost po vsem svetu, še posebej v Evropi (62 %) in Ameriki (60 %). Tako uporabniki kot neuporabniki imajo pomisleke glede zasebnosti, izgube delovnih mest in širjenja lažnih novic. Tudi zaupanje med uporabniki (56 točk) v primerjavi z neuporabniki (40 točk) ostaja zmerno, kar kaže na previdnost pri uporabi UI.
V Sloveniji izjemno velik generacijski razkorak v uporabi umetne inteligence
Ni presenetljivo, da mlajša populacija kaže najvišjo stopnjo uporabe umetne intelligence. Vsakodnevno ali pogosto jo v Sloveniji uporablja 20 % ljudi v starosti med 18 in 24 let ter 27 % tistih, ki so stari med 25 in 34 let. Dobra tretjina v starosti med 18 in 24 let in manj kot polovica v starosti med 25 in 35 let je ni uporabila še nikoli. S starostjo pogostost uporabe UI upada. Med starejšimi od 55 let je 8 od 10 ni uporabila še nikoli ali jo uporablja redko. Le 8 % v starosti med 55 in 64 let ter samo 2 % v starostni skupini nad 65 let jo uporablja pogosto ali vsakodnevno.
Razlika med starostnimi skupinami v indeksu zaupanja v umetno inteligenco se razlikuje med državami. Eden najbolj očitnih generacijskih razkorakov se kaže v Sloveniji, ki je na drugem mestu med vsemi državami – starejši so torej mnogo bolj zaskrbljeni glede uporabe umetne intelligence.
V Sloveniji moški in ženske v enaki meri uporabljajo umetno inteligenco. Globalno pa jo moški uporabljajo nekoliko pogosteje, vendar je razlika majhna (le 2 točki). Ženske vodijo v nekaterih državah z najvišjim indeksom UI (Kitajska, Indija, Tajska, Avstralija).
UI Indeks kot orodje za oblikovalce politik, tehnološke voditelje in raziskovalce
Janja Božič Marolt, ustanoviteljica in direktorica Mediane je o ugotovitvah raziskave povedala: “Superračunalnik v Mariboru, ki bo velik porabnike električne energije in poganjal algoritme umetne inteligence je sicer lahko omembe vredna strojna investicija. Kdaj pa se bomo pohvalili z izobraževanjem in približevanjem prednosti razvoja in uporabe umetne inteligence državljankam in državljanom, slehernikom? Podatki Mediane o (pre)nizki uporabi, (pre)nizkem zaupanju in dojemanju kot manj uporabne in učinkovite v primerjavi z državljani sveta, so naravnost zaskrbljujoči. Kdaj bodo naši odločevalci spregledali, da smo gonilo družbenega in gospodarskega razvoja (še vedno) ljudje?”
Richard Colwell, predsednik združenja WIN International pa pravi: „Predstavitev svetovnega indeksa UI WIN pomeni pomemben korak pri razumevanju, kako ljudje po vsem svetu sprejemajo umetno inteligenco. Podatki razkrivajo ne le, kako pogosta je uporaba UI, temveč tudi, kako jo ljudje dojemajo. Upamo, da bo indeks UI postal orodje za oblikovalce politik, tehnološke voditelje in raziskovalce pri zmanjševanju razkoraka ter gradnji zaupanja skozi odgovorne inovacije. Umetna inteligenca ni ena sama globalna zgodba – je kompleksen, razvijajoč se proces, ki ga oblikujejo kultura, dostop in generacijska stališča.“
O raziskavi
Prvi svetovni indeks umetne inteligence (WIN World AI Index) je predstavila svetovna mreža neodvisnih raziskovalnih podjetij (WIN). V Sloveniji smo raziskavo izvedli na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev Mediana. Gre za globalno sestavljeno oceno za merjenje uporabe in dojemanja umetne inteligence. Vključuje pogostost uporabe UI, zaupanje v UI, dojemanje učinkovitosti UI, zanimanje za UI, skrb glede tveganj, povezanih z uporabo UI, ocena uporabnosti UI, sprejemanje UI. Raziskava je bila izvedena v 38 državah, sodelovalo več kot 30 000 anketirancev. V Sloveniji je sodelovalo 716 polnoletnih prebivalcev.
