Mediana v svojih objavah za medije nikoli ni prikazovala napovedi izida med domnevnimi udeleženci referenduma. Vsi javno objavljeni rezultati so temeljili izključno na reprezentativnih vzorcih celotne volilne populacije in so odražalI javno mnenje v času izvedb raziskav, deset do pet dni pred referendumom.
To je pomembna metodološka razlika, ki je ključna za pravilno interpretacijo rezultatov.
V zadnjih merjenjih javnega mnenja, izvedenih pred referendumom, smo v Mediani zaznali porast napovedane udeležbe, hkrati pa izrazitejšo rast deleža nasprotnikov zakona. Iz zgolj dveh zaporednih merjenj se je oblikoval trend, ki je nakazoval, da se javno mnenje nagiba v smeri večje podpore nasprotnikov zakona.
Pet dni pred referendumom – še pred televizijskimi soočenji na TV Slovenija, kjer je bilo opaziti izrazito mobilizacijo nasprotnega bloka – je raziskava, ki smo jo izvedli za časnik Delo, pokazala kar štiri odstotne točke višjo napovedano udeležbo kot raziskava, opravljena deset dni pred referendumom za RTV Slovenija. V istem času se je podpora zakonu znižala za deset odstotnih točk.
Pri primerjavi rezultatov obeh merjenj smo opazili nenavaden pojav: delež neopredeljenih, ki se sicer pred volitvami in referendumi praviloma zmanjšuje, se je tokrat povečal z dobrih 10 % na 20 %. Možno je, da je del volilnega telesa referendumsko vprašanje interpretiral manj kot vsebinsko in bolj kot politično – kot odločanje za ali proti vladi, kar je značilno za meritve volilnih preferenc. Ker se vprašanje nanaša na izjemno čustveno temo, te hipoteze ne moremo ne potrditi ne ovreči.
Zato želimo posebej poudariti:
Medijski hiši Delo in RTV Slovenija sta korektno objavljali rezultate javnomnenjskih meritev Inštituta Mediana, ki so se nanašali na celotno volilno populacijo – ne na napoved izida referenduma med dejanskimi udeleženci.
Celotno sporočilo za javnost lahko preneste tukaj: Sporočilo za javnost
Prispevek v oddaji Odmevi na programu TV Slovenija 1, 24.11.2025:
