Več kot 90 % vprašanih pričakuje dvige cen energentov in osnovnih življenjskih potrebščin. Še naprej se nadaljuje tudi pesimizem glede koronavirusa – ob povečanju števila okužb zaradi nove variante skoraj četrtina vprašanih meni, da nikoli več ne bo, kot je bilo.
Na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev, Mediana smo ugotavljali, kako zaskrbljeni so glede trenutnih razmer prebivalci Slovenije ter kako gledajo na posledice dogajanj v svetu. Prav tako smo želeli ugotoviti, kako zadovoljni so prebivalci Slovenije s pripravljenostjo vlade za prihodnost.
GRAF 1: Prosimo, zaupajte nam, v kolikšni meri ste zaskrbljeni za svoje življenje in življenje svojih bližnjih zaradi…
Kot vse kaže, skrbi za prebivalce Slovenije še zdaleč ni konec. Kar 6 od 10 vprašanih pravi, da so (zelo) zaskrbljeni zaradi vojne v Ukrajini in njenih morebitnih posledic, več kot tretjina vprašanih (38 %) pa je (zelo) zaskrbljenih glede epidemije koronavirusa. Na drugi strani imamo 18 % vprašanih, ki jih vojna v Ukrajini (sploh) ne skrbi ter 36 % vprašanih, ki jih (sploh) ne skrbi epidemija koronavirusa.
GRAF 2: Katere menite, da bodo posledice vojne v Ukrajini, ki bi jih lahko občutili tudi prebivalci Slovenije? Označite lahko več odgovorov.
Sodelujoči v raziskavi so med navedenimi možnimi posledicami vojne v Ukrajini izbrali tiste, za katere menijo, da bi jih lahko občutili tudi prebivalci Slovenije. Vsak sodelujoči je lahko izbral enega ali več odgovorov. Kot lahko vidimo, skoraj vsi vprašani menijo, da bodo narasle cene energentov (95 %) oziroma, da bodo narasle cene osnovnih življenjskih potrebščin (94 %).
Precej manj, a še vedno več kot polovica jih meni, da se bo zmanjšala varnost v celotni Evropi (58 %), nekaj manj kot polovica pa jih pričakuje humanitarno krizo (46 %). Približno tretjina ocenjuje, da se bo zmanjšalo število turistov (31 %), dobra četrtina pa, da se povečuje verjetnost, da se tudi Slovenija znajde sredi vojaškega konflikta (26 %). Manj kot odstotek vprašanih meni, da vojna v Ukrajini za prebivalce Slovenije ne bo imela nobenih posledic.
GRAF 3: Prosimo, ocenite svoje strinjanje s spodnjimi trditvami. % strinjam se + % popolnoma se strinjam
V primerjavi s februarjem 2022 v tokratnem merjenju ne ugotavljamo bistvenih sprememb glede zaupanja vladi, da bo sprejela prave odločitve za našo državo (februar 28 %, marec 25 %). Enako velja za trditev, da je vlada pripravljena na prihodnje svetovne izzive (obakrat 26 %).
Po drugi strani ugotavljamo statistično pomemben dvig v deležu tistih, ki se strinjajo, da se druge države s koronavirusom spopadajo bolje kot Slovenija. Delež slednjih je s 34 % v mesecu februarju narasel na 39 % v marcu.
GRAF4: Kdaj menite, da se bomo vrnili v normalno življenje brez vseh ukrepov, povezanih s koronavirusom (brez omejitev, brez obveznega nošenja mask v notranjih prostorih, brez pogoja PCT v vseh ustanovah ipd.)?
Ob ponovnem naraščanju dnevnega številka okužb kot posledica nove variante BA.2 nekoliko upadajo tudi pričakovanja ljudi glede vrnitve v življenje, kot smo ga poznali pred epidemijo. Kot lahko vidimo, je v enem mesecu precej upadel delež tistih, ki menijo, da se bom v preteklo stanje vrnili najkasneje v 6 mesecih. Takšnih je bilo v februarju 47 %, v marcu pa le še 30 %.
Statistično pomembno je narasel delež tistih, ki menijo, da se bomo v normalno stanje vrnili kasneje kot čez eno leto, saj je takšnega mnenja sedaj več kot tretjina vprašanih, v februarju pa jih je takšno pričakovanje izrazilo 22 % vprašanih. Pomembno se je povečal tudi delež tistih, ki pričakujejo, da nikoli več ne bo, kot je bilo, in sicer s 15 % v februarju na 23 % v marcu.
Raziskavo je izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana med 30. in 31. marcem 2022 z metodo spletnega anketiranja (CAWI) v okviru Medianinega spletnega panela. V raziskavi je sodelovalo 623 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Vzorec je za Slovenijo reprezentativen po spolu, starosti, izobrazbi in regiji. Največja napaka ocene deleža: 2,0.
Na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev Mediana verjamemo v pomembnost obveščanja javnosti v vseh razmerah. Prav zato raziskave javnega mnenja, ki nam pokažejo trenutno sliko stanja med prebivalstvom Slovenije o soočanju s covidnimi razmerami, že od marca 2020 izvajamo z lastnimi investicijskimi sredstvi v dobro javnosti in anketirance za njihovo sodelovanje, trud in iskrenost še vedno nagrajujemo.
Inštitut Mediana je član združenja ESOMAR (Evropskega združenja za javnomnenjske in trženjske raziskave). Ustanoviteljica Inštituta Mediana, Janja Božič Marolt, je predstavnica združenja ESOMAR za Slovenijo.
