Na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev, Mediana smo ugotavljali, kako zaskrbljeni so za svoje življenje in življenje bližnjih prebivalci Slovenije, kako vidijo življenje v prihodnje in v kolikšni meri se jim zdijo ukrepi primerni oziroma sorazmerni glede na njihovo svobodo in trenutno stanje.
GRAF 1: Prosimo, zaupajte nam, v kolikšni meri ste zaskrbljeni za svoje življenje in življenje svojih bližnjih zaradi izrednih razmer?
Zaskrbljenost prebivalcev Slovenije za lastno življenje in življenje bližnjih je bila ob pričetku epidemije izredno visoka, nato pa je skozi čas upadala in se stabilizirala okrog 40 %. Tako je zaskrbljenih ali zelo zaskrbljenih v oktobru 43 %, kar je praktično identično kot v juliju (42,9 %). Skrb za življenjsko ogroženost torej vsaj trenutno ne narašča.
GRAF 2: Ali menite, da se bo običajno življenje kot posledica koronavirusa trajno spremenilo?
Na drugi strani ugotavljamo, da delež tistih, ki menijo, da se bo običajno življenje kot posledica koronavirusa trajno spremenilo na slabše, narašča iz meseca v mesec. Medtem ko je aprila delež tistih, ki se strinjajo s to trditvijo, znašal 49 %, zdaj znaša že 63 % in je od julija 2020 narasel za več kot 7 odstotnih točk, kar predstavlja statistično značilno razliko. Od julija je upadel delež tistih, ki menijo, da bo običajno življenje ostalo nespremenjeno (s 25 % na 21 %) ter tistih, ki o običajnem življenju v prihodnje še niso imeli izdelanega mnenja (z 10 % na 6 %).
GRAF 3: Kako bi ocenili razmerje med varnostjo, ki jo zagotavljajo ukrepi, ter vašo osebno svobodo?
Bistveno se je v preteklih mesecih spremenil tudi pogled na razmerje med varnostjo, ki jo zagotavljajo ukrepi, ter osebno svobodo posameznika. Približno enak delež v primerjavi podatkov iz maja in oktobra beležimo le med tistimi, ki menijo, da so ukrepi prekomerni in pretirano posegajo v njihovo osebno svobodo (29 % maja in 28 % oktobra). Statistično značilno nižji je v oktobru delež tistih, ki menijo, da so ukrepi primerni, čeprav posegajo v njihovo osebno svobodo, in sicer kar za 11 odstotnih točk. Na drugi strani je statistično značilno višji delež tistih, ki menijo, da so ukrepi primerni in ne posegajo v njihovo osebno svobodo (porast v oktobru za 6 odstotnih točk) ter tistih, ki menijo, da so ukrepi celo premalo ostri in svojo osebno svobodo v trenutni situaciji postavljajo na drugo mesto (porast v oktobru za 6 odstotnih točk).
Raziskavo je izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana med 2. in 4. oktobrom 2020 z metodo spletnega anketiranja (CAWI) v okviru Medianinega spletnega panela. V raziskavi je sodelovalo 505 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Vzorec je za Slovenijo reprezentativen po spolu, starosti in regiji.
Na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev Mediana verjamemo v pomembnost obveščanja javnosti v vseh razmerah. Prav zato raziskave javnega mnenja, ki nam pokažejo trenutno sliko stanja med prebivalstvom Slovenije, izvajamo z lastnimi investicijskimi sredstvi v dobro javnosti in anketirance za njihovo sodelovanje, trud in iskrenost še vedno nagrajujemo.
